Partizanska bolnišnica na Mežakli

Sovražnik ni nikoli odkril hiške sredi gozda, kjer so si ranjenci lizali rane. In svoje težke misli …

Bolnica stoji vzhodno od Zakopov pod skalnim severnim robom Mežakle na nadmorski višini 1050 m. Gre za prvo partizansko bolnico na Gorenjskem, ki so jo decembra 1942 postavili na pobudo partizanskega zdravnika Gorenjskega odreda dr. Edvarda Poharja. Zavetišče so julija 1943 poimenovali ambulanta D.

Lesen objekt pravokotnega tlorisa in s skodlami krito enokapno streho je prislonjen pod skalni previs. Sprva je bil namenjen sanitetni oskrbi ranjencev, kasneje je služil le še kot pribežališče za ranjence in kurirje. Vodo so koristili iz vodnega izvira v jami ob Špici, hrano pa so jim zagotavljale družine iz Podmežakle.

Okupator zavetišča ni nikoli odkril, saj je bil dostop do njega zaradi strmega terena izredno težaven. Zaradi lege pod previsno steno ni bilo mogoče česarkoli opaziti niti iz doline.