Čufarjev trg
Čufarjev trg ostaja družabni center Jeseničanov, ki se tu srečujejo, obiščejo kulturni dogodek v Gledališču Toneta Čufarja, uživajo ob razgledu na Gimnazijo Jesenice ali obiščejo Občinsko knjižnico Jesenice.
Gledališče Toneta Čufarja Jesenice
Priča zgodovine in kulture. Pripovedovalec zgodb o Jeseničanih, ki so poleg trdo zasluženega vsakdanjega kruha radi okušali tudi onega, ki je hrana za dušo …
Gledališka in kulturna dejavnost na Jesenicah segata daleč nazaj, tja v 19. stoletje. Že leta 1889 je bilo ustanovljeno "Bralno in pevsko društvo" ter leta 1897 še "Katoliško delavsko društvo". Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah delovalo okoli osemdeset društev (prosvetno, gledališko, pevsko, godbeno, telovadno, planinsko ...). Bogata gledališka dejavnost sega v leto 1910. Znan je podatek, da je sodilo "Gledališko društvo" na Jesenicah med najbolj delovne igralske družine na Slovenskem. Društva so delovala na različnih krajih. Prostorska stiska je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja spodbudila gradnjo dveh novih pomembnih objektov: Sokolskega doma, sedanji Partizan in Krekovega doma, danes poimenovanega Gledališče Tone Čufar. Krekov dom je bil projektiran in namenjen za gledališko dejavnost leta 1929. Slovesno je bil blagoslovljen 8. septembra 1930 kot "Krekov prosvetni dom". Dom je bil poimenovan po krščanskem socialistu Janezu Evangelistu Kreku. V njem je vse do druge svetovne vojne potekala živahna kulturna dejavnost. V letu 1985 je bil prizidan nov objekt. Vanj so se preselili Radio Triglav, kino in knjižnica. Oba objekta je v celoto povezala skupna vhodna avla. Gledališče Toneta Čufarja je v letu 1995 praznovalo 50 - letnico delovanja, v letu 1998 pa so Jesenice praznovale 100. obletnico gledališke dejavnosti na Jesenicah.
Gimnazija Jesenice
Odeta v barvo svoje mladosti se v nočni tišini spominja davnih časov. Ljudska šola, nižja in višja gimnazija, prva svetovna vojna, prva Jugoslavija, druga svetovna vojna, druga Jugoslavija. Zdaj mirno diha slovenski zrak. Žalostna je le takrat, kadar se zaman trudi prešteti dijake, ki so tu zapeli: Gaudeamus igitur …
Bila je bila zgrajena leta 1914 po načrtu Rudolfa Petza in predstavlja eno izmed redko ohranjenih secesijskih stavb na Jesenicah. Rombaste štukaturne detajle na čelni fasadi dopolnjujejo plitvi reliefi z upodobitvami dečkov, ki simbolizirajo znanost. Zgrajena je bila za potrebe obvezne ljudske šole, kasneje do leta 1958 pa sta imeli v njej prostore nižja in višja gimnazija. Stavba je bila leta 1994 obnovljena in takrat so ji povrnili izvirno zeleno barvo. Danes je v njej še vedno gimnazija s športnim in evropskim oddelkom izobraževanja.
