Sakralna dediščina

Cerkev sv. Lenarta na Jesenicah

V cerkev Sv. Lenarta se zatekajo tisti, ki jim moč sakralnega objekta veliko pomeni. In tisti, ki se v njej priklonijo zgodovini …

Postavili so jo na začetek Murove, najstarejšega dela Jesenic. Prvič je bila omenjena leta 1460. Posvečena je bila sveti Mariji Magdaleni in šele kasneje svetemu Lenartu. Zgrajena je bila v gotskem stilu, v 18. stoletju pa so z baročnim okrasjem prekrili stene v prezbiteriju. Cerkev je bila večkrat obnovljena in preurejena. Danes velja za enega najlepših sakralnih objektov na Jesenicah.

Cerkev sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli

V naravnih nesrečah je bila preizkušena. Nekoč do tal porušena. Zdaj stoji ponosna nad vasjo.

Cerkev sv. Ingenuina in sv. Albuina na Koroški Beli, delo stavbenika Matije Perskyga, danes predstavlja primerek sakralne arhitekture druge polovice 18. stoletja, ki nam razodeva zanimivo združevanje tako avstrijskih baročnih stavbnih vzorcev kot tudi rimske baročne arhitekturne tradicije. Predhodnica današnje župnijske cerkve je bila sezidana leta 1361 v gotskem slogu in prav tako posvečena sv. Ingenuinu in sv. Albuinu. Leta 1754 je bila zaradi dotrajanosti porušena. Novo cerkveno stavbo je tik pred posvetitvijo leta 1761 zajel požar. Današnjo cerkev je tako šele čez deset let, 3. septembra 1771, posvetil ljubljanski škof Karel grof Herberstein. Notranjost krasijo oltarji in bogastvo stenskih poslikav različnih umetnostnozgodovinskih obdobij. Najbolj zanimive freske so iz prve polovice 20. stoletja. Nastale so izpod rok znanega slovenskega slikarja Mateja Sternena.

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Stari Savi na Jesenicah

Na svečnico po stari navadi v njej blagoslovijo vse sveče …

Cerkev je dala postaviti družina Bucelleni, posvetil pa jo je ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1606. Znana je po glavnem oltarju iz črnega marmorja. Do zaprtja v petdesetih letih 20. stoletja so jo krasile umetnine beneškega slikarja Nicola Grassija (1682-1748), ki je naslikal tri oltarne podobe: Marijino vnebovzetje, Marijo rožnega venca s sv. Dominikom in Frančiškom Asiškim ter sv. Antona Puščavnika z antičnim mučencem.

Cerkev sv. Križa v Planini pod Golico

Drugače je zdaj pod Golico,
zvon svetokriški zvoni.
Spomine na čase pretekle,
na črne rudarje budi ...

Jedro vasi Planina pod Golico je cerkev svetega Križa iz 17. stoletja, ki je bila zgrajena za domače rudarje in je imela svojega duhovnika od leta 1844, ko so domačini lahko hodili k maši v svojo cerkev (pred tem so hodili k maši v jeseniško cerkev). Leta 1899 je bil kraj povišan v župnijo. Cerkev je danes obnovljena in dobro vzdrževana ter služi svojemu namenu. Zgrajena je v preprosti baročni obliki z zanimivim zvonikom. Na pokopališču, ki se nahaja ob cerkvi, je tudi grob znanega slovenskega alpinista in gorskega reševalca, Joža Čopa.

Cerkev sv. Štefana na Blejski Dobravi

Prešernov rod je zapustil sledi ob cerkvi in vasi … še živijo v tem kraju.

Je najstarejša stavba v vasi. Cerkev je v osnovi gotska, leta 1743 pa je bila prezidana v baročni stil. V njej sta tudi dva stranska oltarja iz 18. stoletja. Cerkev obdaja zid za katerim je staro, opuščeno pokopališče. Ohranjenih je le še nekaj grobov, med njimi grob Prešernovih sester, Katre in Jere z nagrobno ploščo, vzidano v cerkveno fasado.