Muzejsko območje Stara Sava

Stara Sava

Stara Sava je osrednji del mesta Jesenice, ki je nastal na sotočju Save in hudournika Ukova. Odlikuje ga izjemno bogata železarska tradicija, ki je vidna skoraj na vsakem koraku. Jedro naselja na Stari Savi so predstavljali fužinski objekti, od katerih so se danes ohranili: Bucelleni - Ruardova graščina, cerkev Marijinega vnebovzetja, delavska stanovanjska stavba "kasarna", ostanki plavža in pudlovke, že obnovljen plavški dimnik, mlin ter del betonskih vodnih rak. Fužinarsko naselje Stara Sava na Jesenicah je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.

Vsi objekti so se ohranili na relativno majhni površini in so povezani v smiselno celoto, ki je namenjena muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Povezuje jih trg, ki s preurejeno podobo postaja novo središče družabnih prireditev na Jesenicah, mesto zbiranj in srečevanj.

Bucelleni - Ruardova graščina

Leta 1538 se je na Staro Savo naselila italijanska rodbina Bucelleni. Tukaj je zgradila graščino in fužino, ki ji je v kratkem času prinesla precejšnjo premoženje. Postala je lastnica železarskih obratov in rudnikov po vsej Gornjesavski dolini. V 17. stoletju je rodbina napredovala v plemiški stan. Postali so baroni s pridevkom »von Reichenberg«, kar je nemško poimenovanje za njihove bogate rudnike v Savskih jamah. Leta 1686 so Bucelleniji dosegli celo grofovsko čast, vendar je bila takrat njihova slava že v zatonu. Glavni temelj njihovega uspeha, železarstvo, je namreč zašlo v težave, zaradi česar so bili prisiljeni obrate in graščino prodati.

Leta 1766 imetje kupil belgijski trgovec Valentin Ruard. V graščini so živele tri generacije Ruardov. Valentinu je sledil Leopold Ruard, ki je bil v času Ilirskih provinc (1809-1813) jeseniški župan. Njegov sin Viktor je neuspešno poskušal posodobiti železarsko proizvodnjo. Posledica tega je bila, da je lastništvo nad savskimi obrati in graščino leta 1871 prešlo na Kranjsko industrijsko družbo. Zatem so se graščinski prostori uredili v uradniška stanovanja. Leta 1954 je bila graščina preurejena v muzej, danes je graščina v fazi obnove.

Stanovanjska hiša Kasarna

Kasarna je poznobaročna stavba iz konca 18. stoletja. V času Napoleonovih vojn je služila kot vojašnica francoskih vojakov, kasneje pa so v njej dobile svoja stanovanja delavske družine. Leta 2005 je bila stavba temeljito obnovljena. V njej sta svoje prostore dobila Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Tukaj se je rekonstruiralo delavsko stanovanje iz obdobja tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja, ki prikazuje bivalno kulturo in način življenja železarskih družin v nekdanjem jeseniškem delavskem naselju. V Kasarni potekajo muzejske delavnice za vse starostne skupine, imajo pa še manjšo galerijo, fototeko in arhiv Kranjske industrijske družbe.

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Stari Savi na Jesenicah

Cerkev je dala postaviti družina Bucelleni, posvetil pa jo je ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1606. Znana je po glavnem oltarju iz črnega marmorja. Do zaprtja v petdesetih letih 20. stoletja so jo krasile umetnine beneškega slikarja Nicola Grassija (1682-1748), ki je naslikal tri oltarne podobe: Marijino vnebovzetje, Marijo rožnega venca s sv. Dominikom in Frančiškom Asiškim ter sv. Antona Puščavnika z antičnim mučencem.

Plavž

Plavž kot srce fužine je bil zasnovan že v 16. stoletju. Sledile so številne predelave. Zadnja in največja se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja. Objekti so bili opuščeni z izgradnjo sodobne železarne in jih je močno načel zob časa. Konservatorski posegi so preprečili njihovo nadaljnjo propadanje in iz njih ustvarili muzej na prostem, kjer obiskovalec lahko spozna nekdanjo železarsko tehnologijo.

Kolpern

Zunanjost pa trda, neobrušena kot oglje, ki se je nekoč kopičilo pod široko streho. Skladišče za lesno oglje - kolpern je stalo ob plavžu, kjer so oglje uporabljali kot gorivo za taljenje železove rude. Na karti iz leta 1808 je vrisana manjša kvadratna stavba na prostoru zahodno od današnjega kolperna. Stavbo so kasneje dograjevali in v katastru iz leta 1868 je predstavljena v sklopu treh med seboj povezanih skladišč. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je njihova namembnost spremenila. Ohranila se je le ena stavba, ki jo je leta 2009 obnovila Občina Jesenice. V njej je prostor za kulturne in protokolarne prireditve v dveh dvoranah